Vsi si želimo biti privlačni, pa če se tega zavedamo ali ne. Biološka izhodišča (želja po reprodukciji), pa tudi potreba po pripadnosti in povezanosti v nas oblikujejo željo po tem, da bi radi zbudili zanimanje in prijetne občutke pri drugih.
Zakaj prihaja do nezavedanja v želji po privlačnosti
Neprijetne izkušnje iz bližnjih odnosov ali nerazčiščene stiuacije iz otroštva v nas prebudijo mešane in nasprotujoče si občutke. Lahko nas je sram naše želje, da bi ugajali. Lahko nas je te želje celo strah, posledica pa je na videz nasprotujoče si vedenje. Če se na primer bojimo zavrnitve, lahko osebo, ki nas privlači, vnaprej zavračamo.
Pa vendar, po svojih najboljših močeh in vedenjih se trudimo, da bi drugi do nas začutili privlačnost. To vprašanje si zagotovo in zavestno zastavljamo, ko skušamo pritegniti pozornost potencialnih erotičnih panterjev, ne glede na to, ali želim zgraditi dolgotrajno čustveno partnerstvo ali samo kratkotrajen spolni stik.
Kako privlačnost vpliva na različne odnose
Te svoje težnje po privlačnosti se, čeprav je enako prisotna, manj zavedamo kadar vstopamo v prijateljske ali poslovne odnose, pa čeprav igra zelo močno vlogo.
V drugih, nepartnerskih odnosih, se trudimo biti privlačni tudi na drugih ravneh (ne samo telesni izgled), zato skušamo izkazovati osebnostne značilnosti, ki so všečne ali pa vedenje, ki je pozitivno sprejeto in podobno v različnih medosebnih stikih.
Konkreten primer: za razgovor za delovno mesto skrbno izberemo oblačila in se skušamo primerno vesti ter narediti prijeten vtis. Želimo v drugi osebi vzbuditi prijeten občutek privlačnosti, vse s ciljem, da izbere prav nas.
Pomen privlačnost se v odnosu s samim sabo kaže v samougajanju in pozitivnem samovrednotenju, v iskanju partnerstva vsaj v začetku vpliva na nastajanje in oblikovanje odnosov, v obstoječem partnerskem odnosu pa se kaže v urejenosti in osebnostnih značilnostih, bližini, intimnosti, spoštovanju, upoštevanju, prijaznosti, strpnosti in seveda v spolnosti.
