Mi trije– jaz, ti in midva –smo najboljši par
Ko dve osebi vstopata v partnerstvo, vanj prineseta vsak svojo individualnost: svojo osebnost, navade, odnose, potrebe, želje in pričakovanja. Normalno je, da na začetku vidimo in iščemo predvsem tisto, kar nam je skupno, da poskušamo čim več časa preživeti skupaj.
Na razlike smo manj pozorni, v želji, da bi čim lažje zgradili skupnost, jih nekako postavimo na stran.
Nasvet:
Že na začetku zveze bodite pozorni na razlike v potrebi po skupnem in individualnem. Če se vajine potrebe zelo razlikujejo, se vprašajte, ali lahko živite s tem, kar vam je na voljo. Zavedati se morate, da se druga oseba tozadevno ne bo pomembno spremenila. Če je razlika za vas nesprejemljiva, je morda bolje, da se iz take zveze poslovite. Zavedati se morate, da je prav v fazi zaljubljenosti potreba po skupnem času najvišja in da bo pozneje kvečjemu nekoliko manjša, saj varen čustven odnos omogoča tudi to, da se počutimo povezani tudi takrat, ko nismo skupaj.
Toda tega ne gre zamenjevati s situacijo, ko je enemu od partnerjev že v obdobju zbliževanja pomembnejše vse drugo – prijatelji, zabava, interesi, družina – kot pa vajin skupni čas. Tak človek ni zares čustveno navezan na vas oziroma ni zrel za partnerski odnos.
