Iskanje kompatibilnega partnerja je za marsikoga pomembna življenjska naloga. Toda pri tem neredko prihaja do vedno novih razočaranj, ko med človekoma, ki sta si sicer zelo podobna, po vzajemnem prvem navdušenju vse pogosteje prihaja do nerazumevanja in konfliktov.
Zakaj?
Prepričanje, da so ljudje, ki so si zelo podobni, tudi kompatibilni, je velika zmota. Če smo si zelo podobni v pomembnih lastnostih, to neredko pomeni, da smo si podobni tudi v svojih ranljivejših delih, tistih, zaradi katerih smo si v razmerjih najpogosteje navzkriž.
Nasvet:
Ne iščimo partnerja, ki bi nam bil čim bolj podoben in ki bi razumel vsako našo muho. Tak partner bo s svojim ravnanjem podpiral naše nezrelo odzivanje in s tem otroško odvisnost. Za podobna partnerja so razlike pogosto vir stisk in konfliktov, to pa ne podpira osebnostne rasti.
Raje iščimo partnerja, ki bo znal ponuditi zdravo mero razuma in zrelega odzivanja tam, kjer smo sami v svojem čustvovanju in delovanju manj zreli – in ki bo spoštoval naš zrelejši pogled tam, kjer je sam šibkejši. Komplementarna partnerja se dopolnjujeta prav prek svojih razlik.
Takšno partnerstvo bo pomagalo zoreti obema.