Stili navezanosti

Pomen navezanosti iz otroštva

PikaMalaOK

Varna navezanost v otroštvu je osnovni model čustvenih stikov in navezanosti ter izhodišče za vse poznejše odnose.

Otrok začne že kmalu po rojstvu oblikovati navezanost, ki je trajen in intimen čustveni odnos. To, kako starši ali skrbniki vzpostavijo stik z otrokom, se za vse življenje zapiše v njegovo strukturo možganov in vpliva na to, kako v poznejšem življenju gradi svoje odnose. 

Varna telesna in čustvena navezanost na starše je za otroka izredno pomembna. Omogoča mu namreč, da se v stiski zateče k njim ter pri njih poišče varnost, oporo in zatočišče. Ko se pomiri, lahko varno vstopa v svet in v odnose z drugimi. Za varen razvoj je najpomembneje, da starši otroka brezpogojno sprejemajo, to pomeni, da razumejo in sprejemajo otrokov notranji svet ter se nanj tudi uglasijo.

Vsak otrok potrebuje čustveni stik s starši – in starši so tisti, ki ta stik vzpostavijo tako, da se čustveno naklonjeno odzivajo na njegova sporočila ter skušajo prepoznati in v ustrezni meri potešiti njegove potrebe. Pozitiven čustveni stik, sprejemanje in varna čustvena bližina v otroštvu so temelji, ki posamezniku vse življenje pomagajo oblikovati ter gojiti iskrene in varne medčloveške odnose. Dobri in harmonični medosebni odnosi pa so ustrezna osnova za vseživljenjsko osebnostno rast in razvoj.

Študije kažejo vztrajanje tipa navezanosti iz otroštva v vseh poznejših življenjskih obdobjih: adolescenci in odrasli dobi. Raziskave tudi potrjujejo, da je stil navezanosti v otroštvu ključen za duševno stabilnost in oblikovanje odnosov v celotnem življenju.

Kaj vpliva na oblikovanje stila navezanosti

Kakšen odnos navezanosti se bo ustvaril med otrokom in starši, je odvisno od več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejše lastnosti in osebnostna zrelost staršev ter otrokove prirojene dispozicije. Prirojene značilnosti lahko spodbujajo ali pa ovirajo vzpostavljanje dovolj dobrega odnosa. Ovirajo ga predvsem takrat, ko izrazito odstopajo od povprečja (primer: hipo ali hiperaktivnost, hipo ali hipersenzibilnost…)

Odnos navezanosti vedno dejavno vzpostavljata oba – odrasli in otrok, vsak s svojimi zmožnostmi in potrebami. Vloga ljubečega odraslega je namreč, da poskuša prisluhniti in razumeti otrokova sporočila ter se ustrezno odzivati na pomembne razvojne potrebe, ki jih izraža z njimi. Poskuša jim slediti in jih zadovoljiti, predvsem pa otroka spodbujati in ga učiti, kako naj samostojno ter na sprejemljiv način zadovolji svoje potrebe in želje. Za uspešen razvoj mu mora odrasli tudi postavljati ustrezne meje in zahteve.

Stil navezanosti nas oblikuje

PikaMalaOK

Stil navezanosti vpliva na našo samopodobo in predstavo o drugih ljudeh. Od tega je torej odvisno, kakšne odnose bomo iskali v prihodnosti.

Strokovnjaki razlikujemo med varnim stilom navezanosti in ne-varnimi oziroma negotovimi stili navezanosti (izogibajoč, preokupiran oziroma ambivalenten in neorganiziran).

Zakaj so oblike navezanosti v otroštvu tako pomembne? Ker se preslikajo v naše odrasle odnose. Vplivajo na naše izbire partnerjev, na način, kako bomo vstopali in kako bomo gradili odnos s partnerjem. Da zgradimo dober partnerski odnos, potrebujemo zmožnost za zdravo mero zaupanja. Najpogostejše ovire so namreč vezane na sposobnost zaupanja in samostojnost znotraj odnosa.

Varen 
stil navezanosti
 
 
 
 
 
 
 




 

Značilnosti v  otroštvu

Varna navezanost se razvije ob občutljivih, čustveno odzivnih in sprejemajočih skrbnikih, predvsem ob materi, ki poskrbi za dovolj telesnih stikov z otrokom, ki otroka varuje, vendar mu sočasno omogoča dovolj samostojnosti, da se lahko tudi varno oddalji, in ga sprejme, ko se vrne. Mama je torej navzoča, vendar se ne postavlja v središče otrokovega sveta.

Posledice varnega stila navezanosti:

Takšna navezanost oblikuje radovednejše, pri igri ustvarjalnejše otroke, ki so socialno tekmovalnejši, premorejo več samospoštovanja in empatije, imajo bolj odprt in pozitiven odnos do drugih, v odnosih pa so sposobni vzpostaviti veliko mero intimnosti. Poleg tega zmorejo sproti vzpostavljati ravnovesje med iskanjem varnosti ter željo po raziskovanja in samostojnosti.

Značilnosti v odraslosti

Varno navezani odrasli so avtonomni, imajo visoko samozaupanje in zaupajo tudi drugim, zato lahko ustvarjajo konstruktivne odnose s prožnimi mejami ter visoko intimnost v osebnih odnosih, kar pripelje do visoke ravni družinske povezanosti in prilagodljivosti.

Za odrasle osebe, ki imajo oblikovan varen stil navezanosti, je značilna težnja k intimnosti in bližini. V pogovorih ni tém, ki bi se jim izogibali, sposobni so refleksivnega pogleda, v situaciji zmorejo izstopiti iz doživljaja in stvarno pogledati na svoja, pa tudi tuja videnja in občutke. Poleg tega zmorejo prepoznati in sprejemati razlike. Pri tistih, ki so varen stil pridobili šele pozneje, v korektivnem odnosu, pogosteje pride do motenj razpoloženja.

 

Izogibajoč
stil navezanosti




 
 
 
 
 
 
 

 

Značilnosti v  otroštvu

Izogibajoč (plašen) stil navezanosti se razvije pri otrocih, ki odraščajo ob vsiljivih, nadzirajočih (helikopterskih),  vdirajočih starših, ob neodzivnih starših ali ob takih, ki ne omogočajo telesnega stika. 

Posledice izogibajočega stila navezanosti:

Take osebe so v odnosih nekoherentne, omalovažujejo pomen odnosov in imajo pretirano visoko samozaupanje, poleg tega se izogibajo intimnosti in pretirano zanašajo nase. Čeprav se navzven zdijo zadržane ali neprizadete, se njihovo telo na medosebne odnose odziva z močnim vznemirjenjem (anksioznost), zato se branijo z izogibanjem bližini.




Značilnosti v odraslosti

Odrasli z izogibajočim stilom navezanosti so navzven samozadostni in neodvisni, čustveni bližini pa se izogibajo. Imajo nizko samozaupanje, zaradi strahu pred zavrnitvijo, prizadetostjo in razočaranjem se izogibajo intimnosti. Intimnosti si hkrati si želijo in se je bojijo.

Navznoter so odrasle osebe z izogibajočim stilom navezanosti zelo nesproščene, negotove, oklevajoče, ranljive, sramežljive in plašne. Svojo družino idealizirajo, morda pravijo, da se jim ni zgodilo nič posebnega – ali pa se družinskih odnosov sploh ne spominjajo. Ker so oddaljeni od svojega notranjega sveta, so odrezani od čustvovanja, pa tudi na doživljanje in čustvovanje drugih se uglasijo le s težavo; primanjkuje jim refleksivnosti. To se zrcali tudi v odnosu do otrok, na katere se težje uglasijo; izkazujejo nekakšno čustveno oddaljenost, čeprav utegnejo na funkcionalni ravni zanje skrbeti naravnost zgledno.

Preokupiran / ambivalenten
stil navezanosti 
 






 
 
 
 
 
 
 
Značilnosti v  otroštvu

Preokupiran (ambivalenten) stil navezanosti razvijejo otroci, katerih starši so bili nekonsistentni oziroma so jih zavračali ali pa so se zaradi različnih razlogov težko uglasili nanje in na njihove potrebe.  Tudi odnos s  prezahtevnimi starši ima lahko  podobne posledice. Odnos niha iz ene skrajnosti v drugo, od oklepanja do zavračanja otroka, zato je poln prekinitev.

Posledice preokupiranega stila navezanosti:

Preokupiran stil navezanosti oblikuje otroke, ki so nenehno zaskrbljeni, kaj je z mamo, zaradi česar postanejo preokupirani z odnosi in nekoherentni, odnose pa idealizirajo. Zaradi svoje preobremenjenosti s starševstvom in strahu pred zapuščanjem mama tudi ne podpira njihove samostojnosti. Samospoštovanje takih otrok je v veliki meri odvisno od drugih, pogosto so tudi uporniški ali ambivalentni. Ker skušajo pridobiti materino nestalno pozornost, se zanjo največkrat borijo na dva načina: postanejo zelo pridni in ustrežljivi – ali pa so ves čas uporniški; lahko se tudi zgodi, da se oba načina izmenjujeta.

Značilnosti v odraslosti

Odnosi odraslih s preokupiranim stilom navezanosti so polni negotovosti, tesnobe in negativnih čustev (zavist, ljubosumje …), poleg tega so ranljivi, odvisni in pasivni. Preokupirani so z odnosi, tudi z minulimi, in jih idealizirajo. Njihovo samospoštovanje je v veliki meri odvisno od mnenja drugih.

Prepričani so, da so pripravljeni na odnos, obenem pa jih skrbi, da so drugi nanj pripravljeni v manjši meri. Ker so se voljni pretirano odpreti drugim, to pogosto storijo na neustrezen način. V resnici je vsa njihova dejavnost usmerjena na ohranjanje odvisnosti, bodisi pasivne bodisi aktivne, saj jih samostojnost navdaja z grozo in nemočjo. Zato tudi svoje otroke privežejo nase, kajti njihov največji strah je, da jih bo kdor koli zapustil.







Neorganiziran / zavračajoč
stil navezanosti
 
 

  

 
 
 
 
 
 
 

 

Značilnosti v  otroštvu

Neorganiziran, zavračajoč stil navezanosti opažamo pri ljudeh, ki so v otroštvu doživeli različne oblike zlorab, izgubo/dolgotrajno odsotnost staršev ali pa so odraščali ob starših s psihiatričnimi simptomi. Pogosto gre za starše, ki so bili tudi sami močno travmatizirani. Otrok se nenehno srečuje z nerazumljivim, povsem protislovnim vedenjem staršev ali pa z njihovimi disociiranimi stanji (čustvena ali miselna odrezanost).

Posledice neorganiziranega stila navezanosti:

Otrok ob neorganiziranem stilu navezanosti znajde pred nerešljivim protislovjem: oseba, h kateri bi se v stiski rad zatekel, je obenem vir groze. Zato skuša poiskati način, kako nadzirati mamo in se obenem izogniti njenim strašljivim odzivom – besu, kadar mama postane preganjalka, ali njeni čustveni odcepitvi, zamrznitvi, ki nastopi, kadar kot preganjalca razume sebe. Navadno se v času vstopa v šolo vloga roditelj-otrok zamenja: do mame postane agresiven, nadzirajoč in ukazovalen. Tako skuša obenem obvladati grožnjo in ohraniti stik. 

Značilnosti v odraslosti

Odrasli z zavračajočim stilom navezanosti si nadvse prizadevajo za varno razdaljo do drugih, saj se bojijo, da jih bodo tako ali drugače zlorabili, da jih ne bodo razumeli ali pa jih bodo zavrgli. Njihove notranje čustvene napetosti so intenzivne – nihajo med čustvenim preplavljanjem in disociativnim odcepljanjem. Posledično omalovažujejo pomen odnosov, imajo visoko samozaupanje, se izogibajo intimnosti in kompulzivno zanašajo sami nase.

Kadar osebe z zavračujočim stilom navezanosti začutijo, da jim je nekdo prišel preblizu, začnejo odnos sabotirati tako, da se nenadoma in brez očitnega razloga izolirajo ali zapletejo v nesmiseln konflikt. S tem si vnovič zagotovijo občutek varne razdalje. Ves čas se počutijo ogroženi – bodisi od zunaj bodisi od znotraj. Ta stil navezanosti je pogosto v ozadju hudih oblik osebnostne motenosti, nemalokrat gre za psihiatrične paciente ali ljudi, ki se zapletejo v kriminal. Tudi v odnosu do svojih otrok utegnejo nihati med jeznimi, lahko tudi nasilnimi izbruhi in disociativnim izklapljanjem.