Izbira partnerja

Izbira partnerja

Poznate frazo, da si osebe, v katero se bomo zaljubili ne izberemo sami? To ne drži. Izberejo jo namreč naše pretekle izkušnje, tiste iz naših najzgodnejših odnosov z našimi starši.

Kdo nas torej pritegne? Ko raziskujemo svojo čustveno zgodovino, vidimo, da nas ne more pritegniti kdorkoli. Opazili bomo, da se nam vzorci izbire (in odnosov) ponavljajo, čeprav se nam na prvi pogled morda celo zdi, da se ljudje, v katere se zaljubimo, zelo razlikujejo.

Začetno vlaganje v komponente partnerstva

V partnerstvu so tri osnovna področja, v katera vlagamo, vendar se vlaganje v posamezne komponente razlikuje od koraka do koraka. Svoje vlaganje lahko preverimo z vprašalnikom Partnerska enačba. V fazi izbire partnerja je naš začetni vložek naslednji:    

Odgovornost -> varnost 

  • Časovna naložba: nizka do visoka
  • Finančna naložba: nizka
  • Prevzemanje skrbi in odgovornosti: nizka
  • Skupno življenje: nizka


Ljubezen -> ljubljenost

  • Bližina, intimnost: nizka
  • Čustvena naložba: nizka do srednja
  • Erotika in spolnost, zapeljevanje: nizka
  • Pozornost in skrb za partnerja: nizka

Komunikacija -> povezanost

  • Kompromisi in prilagajanje: nizka
  • Komuniciranje: nizka do srednja
  • Spoštovanje razlik: nizka
  • Zaupanje: nizka

Konkretna primera:

Četudi se zdi, da vsi iščemo ljudi z dobrimi  lastnostmi, kot so prijaznost, velikodušnost, odgovornost… čez čas lahko ugotovimo, da smo (spet) izbrali nekoga, ki je morda čustveno nedostopen, morda ne zmore obvladovati svojih financ, ali pa se do nas vede vzvišeno ali celo s prezirom. Pogosto te lastnosti opazimo že na začetku, a jih enostavno ignoriramo ali pa opravičujemo.   

Druga možnost pa je, da je bil odnos s katerim od staršem tako travmatičen, da se ne moremo zbližati z nikomer, ki ima podobne lastnosti, celo tiste, ki niso povezani z njihovimi negativnimi stranmi. Tako lahko zavračamo vsakega, ki je inteligenten, točen ali se zanima za znanost, preprosto zato, ker so bile to lastnosti nekoga, ki nam je že na začetku življenja povzročil veliko bolečine.

Kako nezavedno izberemo bodočega partnerja?

Naši možgani se z občutkom, da nas nekaj  privlači, odzovejo na  tisto, kar nam je znano. Naši instinktivni impulzi – močni in ne povsem zavedni tokovi privlačnosti in odpora – namreč izvirajo iz zapletenih izkušenj, ki smo jih doživeli, ko smo bili premladi, da bi jih razumeli.

Vzorec lastnosti, ki jih (ne povsem zavedno) zaradi naše otroške zgodovine sprejemamo ali zavračamo je tisti, ki določa, kdo nas bo privlačil.  

Kaj nas torej privlači? Na osnovi ene ali nekaterih opaženih lastnosti pri določeni osebi se ustvari trenutek, ki ga dopolnimo še z drugimi lastnostmi, ki jih pripišemo tej osebi v svoji domišljiji. Privlači nas torej predstava o neki osebi, ki si jo sami ustvarimo na osnovi nekaterih drobcev, ki smo jih opazili.   

Pasti nezavedne izbire partnerja

Pogosto se navežemo na ljudi, ki imajo podobne značilnosti kot naši starši. Bolj kot je nekomu primanjkovalo brezpogojne starševske ljubezni, bolj že vnaprej idealizira ljubezenski odnos. Idealizacija namreč izhaja iz nestvarnih pričakovanj, da bo partner naposled zapolnil čustvene primanjkljaje iz otroštva in nam zacelil morebitne rane. Od tod izhaja pričakovanje brezpogojne partnerske ljubezni. 

Človek, ki skuša v partnerskem odnosu nadomestiti idealizirano starševsko ljubezen, si za partnerje praviloma izbira ljudi, ki ga nezavedno spominjajo na enega od staršev, navadno na tistega, od katerega je prejel premalo ljubezni. Poleg tega pričakuje, da mu bo partner v simbiotičnem odnosu potešil čustveno lakoto iz otroštva. O tem človeku si bo ustvaril predstavo, da premore vse te idealne lastnosti in da mu lahko ponudi vse, kar je pogrešal pri starših – in se v to predstavo zaljubil. 

Tu se skriva past – od človeka, ki je zelo verjetno podobno čustveno opremljen in deluje kot roditelj, ki nas je prikrajšal, pričakujemo še več, čeprav zmore čustveno ponuditi enako malo ali pa celo manj.  

Zato sledijo razočaranja, še večja čustvena lakota in novo iskanje, saj si izbiramo podobno čustveno nedostopne,  nezanesljive ali zlorabljajoče partnerje, kot so bili starši, pri tem pa pričakujemo, da jih bomo spremenili, podobno  kot smo pričakovali pri starših.

Vzorec izbire je povezan z našimi zgodnjimi izkušnjami,
ki so oblikovale naše specifične ranljivosti in naša čustvena pričakovanja,
zaradi katerih (nezavedno) izbiramo določene tipe ljudi ter ponavljamo načine, kako se navezujemo na partnerje.
Lakota po otroški brezpogojni ljubezni nas lahko žene v neustrezne izbire v odrasli dobi.

 

Kako spremeniti neustrezne vzorce izbire? 

Če hočemo prekiniti začarani krog, je potrebno prepoznati neustrezne vzorce in si pridobiti drugačne izkušnje, da je lahko bližnji odnos tudi varen in prijeten. Le tako se bodo sčasoma  naši vzorci tega, kar nas privlači, začeli spreminjati.

V ta namen smo razvili  delavnice Jaz -Ti – Midva, Program za uspešno partnerstvo, ki vam pomaga pridobiti nove (korektivne) izkušnje odnosa, na osnovi katerih lahko uspešneje vzpostavite in gradite partnerstvo.

PikaMalaOK

Konkreten nasvet: 

Izberite si partnerja, ki vidi predvsem vaše kvalitete. Ki vas sprejema in ima rad take, kot ste.   Nikakor ne izberite partnerja, zaradi katerega bi se morali spremeniti, da bi vas imel rad.